Pristanišče, letališče in povezave

Koliko dela tržaško pristanišče in kje je v primerjavi s sosednjimi pristanišči? In kako dostopno je mesto z letalom in z vlakom? Ta vprašanja štejejo pri hali v pristaniškem zaledju prav tako kot pri hotelu v središču mesta.

Tu je promet Trsta in Tržiča po statistiki pristaniške uprave vzhodnega Jadrana (it. Autorità di sistema portuale del Mare Adriatico Orientale), ob njem promet Kopra in Reke po njunih virih; potniki letališča; tovorni vlaki pristanišč; neposredne železniške in letalske povezave. Kdor pozna Luko Koper, bo pri branju hitro opazil, da vsako pristanišče šteje po svoje: zato pri vsaki tabeli povemo, kaj meri.

Tone v Trstu so v veliki meri tekoči tovori, predvsem nafta, raztovorjena za naftovod. Za preostali promet je bolje gledati kontejnerje in polpriklopnike.

Kontejnerje štejemo v TEU, enoti dvajsetčevljskega zabojnika. Pomemben del prometa je pretovor z ladje na ladjo, ki ne gre v zaledje: padec ali rast TEU sama po sebi ne pove, koliko blaga gre skozi mesto.

Tovorni vlaki so tisti, ki jih premikajo v pristaniščih; neposredni potniški vlaki so tisti, ki smo jih prebrali v uradnem voznem redu za nekaj jesenskih datumov.

• Enote ro-ro v Kopru so avtomobili in jih ni mogoče primerjati s tovornjaki in polpriklopniki v Trstu.
• Sosednja pristanišča objavljajo po lastnih metodah: primerjave veljajo za velikostne rede.
• Zadnje leto nekaterih nizov je začasno, podatki za tekoče leto pa so delni: obdobje je zapisano zraven.
• Z letališča Trst ni neposrednih letov za München ali Dunaj; med Trstom in Ljubljano ni neposrednih vlakov.